Prevajalstvo je eden tistih poklicev, ki ga napredki pri jezikovnih tehnologijah vztrajno preobražajo. Vsakokrat, ko na trg pride nov strojni prevajalnik ali nova različica ChataGPT, poslušamo, kako bo prevajalce kmalu zamenjala umetna inteligenca oz. strojno prevajanje. Morda nekega dne, a povpraševanje po prevodih in post-editingu (pregledovanju strojnih prevodov) zaenkrat še vedno pričata o nasprotnem. Je pa res, da se naše delo z novimi tehnologijami spreminja, kot je v intervjuju opisala prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar.
S tem vnosom vas ne želim prepričati, da strojnih prevajalnikov in aplikacij umetne inteligence ne uporabljajte. Ravno nasprotno! Sama jih pri svojem prevajalskem delu uporabljam vsak dan. Ključno je, da ta orodja uporabljamo premišljeno, zato v nadaljevanju predstavljam prednosti in omejitve strojnih prevajalnikov, pogoste pasti in kako se jim izogniti.
Strojno prevajanje – kdaj ja in kdaj ne
Strojni prevajalniki nam lahko prihranijo veliko časa in energije ter denarja. Če želimo, da nam strojni prevajalniki res dobro služijo, moramo najprej poznati besedilo, ki ga želimo prevesti.
Morda imate 100 strani interne tehnične dokumentacije, ki jo boste s sodelavci obravnavali na jutrišnjem sestanku? Ali pa imate spletno trgovino in želite poslovnemu partnerju iz Nemčije predstaviti izdelke z opisi v nemščini? Google Prevajalnik ali DeepL je v takšnih primerih izvrstna rešitev.
Kaj pa, če smo napisali pripovedni esej, ki ga želimo na spletu objaviti v angleščini? Ali pa imamo izdelek, s katerim želimo prodreti na nemško govoreče trge, in moramo ime izdelka, slogan in oglasna besedila prevesti v nemščino? Pri ustvarjalnih, slogovno zahtevnejših in kulturno specifičnih besedilih se strojni prevajalniki ne izkažejo najbolje.
Na kakovost strojnega prevoda močno vplivata tudi kakovost in doslednost vhodnega besedila. Če ima naše izvirno besedilo preprosto stavčno strukturo, je pravopisno pravilno, se za iste koncepte vedno uporabljajo isti strokovni izrazi, potem bo strojni prevod potreboval manj popravkov. Pazljivi moramo biti tudi pri zaupnih dokumentih – strojni prevajalniki se tako hitro izboljšujejo ravno zato, ker se iz vnesenega besedila učijo. Če imamo opravka z občutljivimi informacijami, velja dobro premisliti, preden besedilo kopiramo na svetovni splet.
Strojni prevajalnik kot človekov pomočnik, ne nadomestek
Ne glede na to, ali smo strojno prevedli elektronsko pošto ali kuharski recept, je ena stvar nujna: prevod vedno pazljivo preberemo in primerjamo z izvirnikom. Strojni prevodi tudi meni kot poklicni prevajalki prihranijo veliko tipkanja in ponudijo veliko izrazov, ki bi jih morda morala poiskati v slovarjih. Strojni prevod, ki lepo teče, pa nas hitro zaziba v lažen občutek varnosti. Če želite biti usposobljen uporabnik strojnih prevajalnikov, se torej naprej znebite tega občutka lažne varnosti in imejte ves čas na nosu stroga lektorska očala ter neprepusten filter za lepo zveneče napake.
Nekaj primerov strojnih prevodov
V nadaljevanju nekaj primerov, ki dokazujejo, da mora biti strojni prevod pregledan, preden ugleda luč dneva. Napake so včasih očitne in nedopustno spremenijo pomen.
V zgornjem primeru je Googlov prevajalnik glagol kretati zamešal s samostalnikom kreten. Ker se obe besedi začneta na kret-, lahko razumemo, kje se je prevajalnik zmotil.
Podobno se zgodi, ko skoraj enako besedilo prevedemo s prevajalnikom DeepL, ki v angleščini pravi, da se je gospod »rodil gluh, vendar ne kot krt«. V tem primeru je DeepL sklepal, da je kreta ena od oblik krta.
Neprimeren prevod lahko torej delno pripišemo podobnosti besed in dejstvu, da področje gluhih in naglušnih ter znakovnega jezika v besedilih, na katerih se strojni prevajalniki učijo, ni tako razširjeno. Marsikaj zanimivega lahko odkrijemo, če s klikom na sumljivo prevedeno besedo pregledamo alternativne prevode.
Vidimo, da je cretin takoj na drugem mestu. Nadaljnje alternative vlečejo tudi vzporednice z grško Kreto (Crete, Cretian) in geološkim obdobjem kredo (Cretaceous).
Med alternativami je tudi krsta (coffin), ki se od kreta razlikuje v samo eni črki, zato jo strojni prevajalnik, ki ne pozna druge logike kot množice podatkov, obravnava kot eno od možnosti. Na koncu ponujenih alternativ lahko najdemo tudi cochlea (polž, del notranjega ušesa) in cochlear, ki sicer nista ustrezna prevoda, sta pa s pravega strokovnega področja. Mnogi gluhi in naglušni namreč uporabljajo slušne pripomočke, med katerimi je tudi polžev vsadek (cochlear implant). Tako lahko vidimo, kako »razmišlja« strojni prevajalnik.
V DeepLovem prevodu pa lahko opazimo še eno posebnost: gospod ni bil preveden kot mister ali he, temveč kot Lord. Ker se slovenska poved začne z Gospod, brez poznavanja konteksta ni jasno, ali je velika začetnica pri Gospodu uporabljena zato, ker je na začetku povedi ali zato, ker Gospod uporabljamo v verskem smislu (Bog). Vpogled v ozadje spet dobimo s klikom na besedo Lord.
DeepL »misli«, da gre za versko besedilo, kar lahko sklepamo iz prevodnih alternativ disciple (učenec), Saviour (Odrešenik) in only Lord (edini Gospod).
Za nekaj smeha poskrbi tudi Googlov prevajalnik pri prevajanju iz nemščine v slovenščino. Regionalno specialiteto – zdrobovo klobaso Pinkel – zameša z glagolom pinkeln (lulati, lulanje).
Dokler te napake ujamemo, preden besedilo razpošljemo sodelavcem ali besedilo javno objavimo, lahko poskrbijo za nekaj smeha. Kaj se zgodi v nasprotnem primeru, prepustimo domišljiji.
Pogosteje pa so napake bolj prikrite. Niso vedno pomenske, besedilo pa vsekakor naredijo okorno in prazno. Spodaj navajam poved iz turističnega besedila, ki jo je prevedel moj najljubši strojni prevajalnik DeepL.
Sama se ob njih vprašam, ali jih je pisal človek ali stroj. Za primerjavo še moj, človeški prevod:
Katero besedilo bi vas prej prepričalo, da berete naprej in obiščete Bavarsko?
Preverite, preverite in še enkrat preverite
Kadar pripravljamo besedilo za objavo ali tisk, s tem dajemo na kocko lastni ugled ali poslovni uspeh svojega podjetja, zato je pomembno, da kateri koli strojni prevod pregleda (usposobljen) človek. Če sami obvladamo ciljni jezik in vrsto besedila, lahko strojni prevod natančno pregledamo sami, sicer pa se obrnemo na profesionalnega prevajalca. Pri tem vam rade volje pomagamo tudi v Jezikovni zadrugi Soglasnik. Pišite nam na info@soglasnik.si in svetovali vam bomo, kako se najbolje lotiti prevoda vašega besedila, da to doseže svoj namen.
Maša Dolanc, novičarski oddelek Jezikovne zadruge Soglasnik
